FOT`R

Ko sem bil še sam otrok so starši iz služb prihajali nekje okoli tretje ure. Prišel sem iz šole, morda naredil domačo nalogo in že se je na vratih s svežo špecerijo prikazala mama. Medtem, ko sem šel na igrišče se je iz službe vrnil že očka, mama je skuhala kosilo in do pol pete smo bili že siti in pripravljeni za sladoled in gugalnice v Tivoliju. Posledično sem bil ob sedmih zvečer že sit in umit ter pripravljen, da me Cik-Cak zajčki z zobnimi krtačami pospremijo v posteljo.

Danes je vse to iluzija. Vsaj zame in verjetno še za večino drugih staršev. Otroka moraš sicer po zakonu iz vrtca in šole pobrati do neke pol pete, pete ure a zaradi današnjih delovnih časov in tempa je to cela štala. Če ima eden od staršev službo, ki se zavleče tudi po omenjeni uri ali pa dela tudi popoldan, je drugi starš primoran iskati delo, kjer bo lahko končal vsaj ob štirih, saj so se tudi razmere na cestah drastično spremenile od “tistih časov”. Ob petih, pol šestih je v lokalni trgovini cel kup mamic s svojimi otročki, ki so bili medtem v podaljšanem bivanju ali pa pri sosedovi babici. Nakupujejo svež kruh in sestavine za današnje kosilo oz. bolje povedano večerjo. Pridejo domov, se z otrokom nimajo časa ukvarjati, saj je treba skuhati. Otrok medtem igra igrice na računalniku in posluša mamicine besede: samo malo počakaj, … ne mi težit, … glej, samo še malo, pojdi igrat igrice ali pa si prižgi risanke,…. Ko mamica, vsa raztresena dokonča “kosilo” pride domov že prešvican in utrujen očka. Pozdravi otroke, se umije in se vsi skupaj vsedejo za mizo. Da bi se šli Cosby showa in kaj veliko pogovarjali o družbi, naravoslovju, igrah in ostalem, ni časa, saj se mora očka vmes z mamico dogovoriti še, katere položnice bosta najprej plačala in katere bodo ostale za naslednji mesec. Za sladoled in gugalnice seveda ni časa, saj je prepozno in zajčki so že zdavnaj v postelji. In tista pozornost, ki jo zatem starši namenijo svojim otrokom je ta, da se z njim prerekajo, kdaj se bo že preoblekel v pižamo in umil zobe. Skratka cela štala.

Z drago se proti tem novodobnim trendom sicer vztrajno boriva, a kaj ko je sistem močnejši od naju. Če ne moreš delati do petih - Adijo, če nimaš komu zaupati otroka - Adijo … in tako naprej.

Na drugi strani pa se država tako “vneto in odgovorno” zaveda in loteva problematike v zvezi z nizko rodnostjo in socialo, ter stanovanjsko problematiko mladih družin. Loteva se my ass! Pa kdo normalen si še želi tako vzgajati otroka? Hvala Bogu pa nisem normalen in mi otroci poplačajo vse brige in skrbi, ki so povezane z današnjim načinom življenja. A kako bo čez 20 let?

A, draga država?

Seveda je lepo sprejeti darilo in po eni strani je res, da ga je včasih še lepše nekomu dati, a kaj, ko včasih pogostost dajanja daril preseže vse mere?

Sinko je imel pred kratkim rojstni dan in seveda dobil en cel kup lepih igrač. Seveda se jih je razveselil, ob njemu tudi jaz, saj ima zdaj spet cel kup celih nepolomljenih avtov na daljinca, s katerimi bova motila mamico pri kuhi, in se zagovarjala, da se ne zaletavava zanalašč v njene gležnje ampak da edino tam avto res dobro leti in drifta, …

Tudi videt je lepo, ko imaš veliko gostov in prijateljev. A to pomeni, da moraš “jutri” tudi ti k njim na rojstni dan, kamor seveda ne prideš praznih rok, ampak kupiš avto na daljinca, Bratzko, Barbiko, kolo, tobogan, … In ko je teh rojstnih dnevov nekaj na mesec, se to v budžetu konkretno pozna. Eno razliko opažam s spremembo valute iz sitov v evre, ko si včasih lahko mulcu podaril 5 jurjev, danes pa 20€ izgleda kar malo premalo. Vsaj 50-ka mora past. S temi darili smo ratali tako pretirani, da sploh ne znamo več otroku prinest flumastrov in Milke in to je to. Pa sej je po eni strani prav, samo to nas tolče po žepu huje kot Elektro Ljubljana in Vodovod skupaj. Z nekaterimi prijatelji (starši) smo se tudi dogovorili, da ne bomo pretiravali z nekimi hudimi darili, ampak ne govorim o rojstnodnevnih, temveč o tistih, ko prideš po dolgem času na obisk, in je tudi tradicija, da otrokom nekaj prineseš. Tu pridejo v poštev čokolade in finito.

A kaj ko so poleg rojstnih dnevov tu še Miklavž, Božiček in Dedek mraz, pa še kakšna Miška se najde ipd. Ali bi bilo bolj prav, da namesto teh bujnih daril otroku raje sproti podarjaš neke mini malenkosti ala bomboni, čokolade in mu “namenjeni” denar raje nalagaš na račun? In ga s tem manj razvajaš? Ma ne, ne bi bilo bolje. Tudi sam se še spomnim, ko sem sam dobil kup avtov na daljinca za kak rojstni dan in to mi ostaja v lepem spominu. Denar bi ziher zmetal za avtomatika in se razbil kot kanta in se ne bi spomnil ničesar.

Kar naj uživajo otroštvo!

Nor sem na dobre avtomobile. Priznam. Nimam veliko denarja, da bi si lahko privoščil, kar si res želim, a so določeni avtomobili, ki so mi vendarle zelo všeč in tudi finančno bi se jih dalo spravit skoz. A več ali manj so to lepi coupeji (kot npr. Mercedes CLK ali pa Peugeot 406 coupe pa še kateri bi se našel), za katere Drago najdražjo že dalj časa prepričujem (že blizu uspehu), da se pa ja da zadaj peljati dva otroka, dokler sta še majhna. Saj vozičkov itak ne rabimo več, žogo in rolerje pa bomo že stlačili v prtljažnik.

  Pravi family car!

Hmmmm

 No way!

A kaj ko sem se zagrel za psa in ob tem popolnoma pozabil, da pa coupe tega enostavno ne more požret.

Ampak itak bo pes večino časa doma, na dvorišču in ga na morje pač ne bomo jemali s seboj, če bova pa šla k veterinarju, bova šla pa itak sama in bo pa pač sedel spredaj ob meni.

Ja, tako bo. Vse se da. Coupe bo

Hmmm, cabrio???

Konec Eura 2008. Letos sem res dobil dozo fuzbala, in kar je najbolj zanimivo, ni Draga najdražja pri tem nič kaj preveč piskala. (več si preberite v junijskem prispevku)

Ja, obljubil sem “si”, da ji bom ob koncu prvenstva predal daljinca in se počasi umaknil s prve pozicije na kavču. No, poudarek je na počasi. Včeraj sem že naredil prvi korak in ji ga z dobrimi nameni predal v roke a kaj, ko je gledala največjo bedarijo možno, ki je bila takrat na sporedu. Seveda sem z avtoritativnim glasom “predlagal”, da naj prešalta na kaj bolj pametnega. To je tudi storila, vstala s kavča in se spravila likat.

Pa to je celo več, kot sem pričakoval!!! To good to be true.

BTW, kaj je moški brez daljinca?