Darila & otroci - preveč?
Seveda je lepo sprejeti darilo in po eni strani je res, da ga je včasih še lepše nekomu dati, a kaj, ko včasih pogostost dajanja daril preseže vse mere?
Sinko je imel pred kratkim rojstni dan in seveda dobil en cel kup lepih igrač. Seveda se jih je razveselil, ob njemu tudi jaz, saj ima zdaj spet cel kup celih nepolomljenih avtov na daljinca, s katerimi bova motila mamico pri kuhi, in se zagovarjala, da se ne zaletavava zanalašč v njene gležnje ampak da edino tam avto res dobro leti in drifta, …
Tudi videt je lepo, ko imaš veliko gostov in prijateljev. A to pomeni, da moraš “jutri” tudi ti k njim na rojstni dan, kamor seveda ne prideš praznih rok, ampak kupiš avto na daljinca, Bratzko, Barbiko, kolo, tobogan, … In ko je teh rojstnih dnevov nekaj na mesec, se to v budžetu konkretno pozna. Eno razliko opažam s spremembo valute iz sitov v evre, ko si včasih lahko mulcu podaril 5 jurjev, danes pa 20€ izgleda kar malo premalo. Vsaj 50-ka mora past. S temi darili smo ratali tako pretirani, da sploh ne znamo več otroku prinest flumastrov in Milke in to je to. Pa sej je po eni strani prav, samo to nas tolče po žepu huje kot Elektro Ljubljana in Vodovod skupaj. Z nekaterimi prijatelji (starši) smo se tudi dogovorili, da ne bomo pretiravali z nekimi hudimi darili, ampak ne govorim o rojstnodnevnih, temveč o tistih, ko prideš po dolgem času na obisk, in je tudi tradicija, da otrokom nekaj prineseš. Tu pridejo v poštev čokolade in finito.
A kaj ko so poleg rojstnih dnevov tu še Miklavž, Božiček in Dedek mraz, pa še kakšna Miška se najde ipd. Ali bi bilo bolj prav, da namesto teh bujnih daril otroku raje sproti podarjaš neke mini malenkosti ala bomboni, čokolade in mu “namenjeni” denar raje nalagaš na račun? In ga s tem manj razvajaš? Ma ne, ne bi bilo bolje. Tudi sam se še spomnim, ko sem sam dobil kup avtov na daljinca za kak rojstni dan in to mi ostaja v lepem spominu. Denar bi ziher zmetal za avtomatika in se razbil kot kanta in se ne bi spomnil ničesar.
Kar naj uživajo otroštvo!
