FOT`R

Ob sprehodu po Tivoliju (midvazdrago, oba mulca in pes) nam je ob petih popoldan na misel prišlo, da bi se pa še malo sprehodili po ljubljanskem živalskem vrtu in še tisti dve urici, preden se stemni, porabili v naravi.

Na parkirišču nič kaj preveč gneče, sprehodimo se do vhoda in zabuljimo v stojalo s cenikom. Kar dvakrat sem moral preračunati, da sem verjel, da je to sploh res. Obisk ene družinice s psom bi nas stal 20€. Pazi, to je bivših skoraj 5.000 sitov, kar v bistvu sploh ni pomembno. 20€ brez sladoleda, preste ali pa Bognedaj kave in gostega soka s smetano!!! Mulci po 3,5€, midva z drago po 6€ in nenazadnje tudi pes 1€. Katastrofa dragi ljubljanski ZOO. Katastrofa. Seveda smo se obrnili in nadaljevali brezplačni sprehod po Tivoliju.

Saj vem, da levi in sloni pojejo veliko, ter da hrana ni zastonj a pazi, denar se da pobirati tudi drugače. In konec koncev smo izbrali tudi sposobnega in podjetnega župana, ki bi lahko kaj storil, da bi si lahko vsi privoščili obiske v ZOO in to ne le enkrat letno. Oziroma vsaj tisti, ki pod palcem nimamo veliko denarja.

Poziv ljubljanskemu županu, g. Zoranu Jankoviću, da naredite kaj tudi za to, da bomo starši lahko svoje otroke večkrat peljali v naravo gledat živali in uživat v zraku. Za sprejemljivo ceno. (In ne se otepati z izgovori o pristojnostih in odgovornostih. To naredite zdaj, da ne bomo čakali prihodnjih volitev in predvolilnih obljub )

Ste opazili, da vse kandidatke in kandidati na predvolilnih plakatih kar naenkrat izgledajo vsaj desetletje mlajši? Volitve pomlajujejo človeka, kljub temu, da zadnje mesece drage kandidatke in kandidati verjetno spijo bolj malo.

Pomlajeni politiki

Imam občutek, da bodo čez kak mesec, ko bo potrebno prijeti za delo, vsi preveč utrujeni in manj zagnani, kot so sedaj v predvolilnem boju. Pustimo se presenetit

Pred vsakimi volitvami se dogajajo enake stvari. Kandidati imajo kar naenkrat obilo časa za potovanje po zakotnih vaseh, za druženje s prebivalstvom, igranje raznoraznih inštrumentov, dajanje daril in ostale aktivnosti. Zanimivo. V celotnem mandatu  pa so vsi po vrsti za navadnega državljana in občana praktično nedostopni. Kolikor vem, še celo pošte ne odpirajo. No ja, zakaj bi pa delal norca iz sebe takrat ko ni treba.

Drage kandidatke, dragi kandidati. Imejte toliko pozornosti, časa, daril, aktivnosti in jajc (pri kandidatkah malce drugače) in si za nas vzemite čas tudi po volitvah in med trajanjem mandatov. Tako tisti izvoljeni kot tisti neizvoljeni. Morda je pa to ključ do zmage. In idej je še veliko. Ne zapravljajte denar za Američane, katere potem pljuvate. Naj denar ostane doma in za nasvete do zmage plačajte mene

Pa srečno!

Ko sem bil še sam otrok so starši iz služb prihajali nekje okoli tretje ure. Prišel sem iz šole, morda naredil domačo nalogo in že se je na vratih s svežo špecerijo prikazala mama. Medtem, ko sem šel na igrišče se je iz službe vrnil že očka, mama je skuhala kosilo in do pol pete smo bili že siti in pripravljeni za sladoled in gugalnice v Tivoliju. Posledično sem bil ob sedmih zvečer že sit in umit ter pripravljen, da me Cik-Cak zajčki z zobnimi krtačami pospremijo v posteljo.

Danes je vse to iluzija. Vsaj zame in verjetno še za večino drugih staršev. Otroka moraš sicer po zakonu iz vrtca in šole pobrati do neke pol pete, pete ure a zaradi današnjih delovnih časov in tempa je to cela štala. Če ima eden od staršev službo, ki se zavleče tudi po omenjeni uri ali pa dela tudi popoldan, je drugi starš primoran iskati delo, kjer bo lahko končal vsaj ob štirih, saj so se tudi razmere na cestah drastično spremenile od “tistih časov”. Ob petih, pol šestih je v lokalni trgovini cel kup mamic s svojimi otročki, ki so bili medtem v podaljšanem bivanju ali pa pri sosedovi babici. Nakupujejo svež kruh in sestavine za današnje kosilo oz. bolje povedano večerjo. Pridejo domov, se z otrokom nimajo časa ukvarjati, saj je treba skuhati. Otrok medtem igra igrice na računalniku in posluša mamicine besede: samo malo počakaj, … ne mi težit, … glej, samo še malo, pojdi igrat igrice ali pa si prižgi risanke,…. Ko mamica, vsa raztresena dokonča “kosilo” pride domov že prešvican in utrujen očka. Pozdravi otroke, se umije in se vsi skupaj vsedejo za mizo. Da bi se šli Cosby showa in kaj veliko pogovarjali o družbi, naravoslovju, igrah in ostalem, ni časa, saj se mora očka vmes z mamico dogovoriti še, katere položnice bosta najprej plačala in katere bodo ostale za naslednji mesec. Za sladoled in gugalnice seveda ni časa, saj je prepozno in zajčki so že zdavnaj v postelji. In tista pozornost, ki jo zatem starši namenijo svojim otrokom je ta, da se z njim prerekajo, kdaj se bo že preoblekel v pižamo in umil zobe. Skratka cela štala.

Z drago se proti tem novodobnim trendom sicer vztrajno boriva, a kaj ko je sistem močnejši od naju. Če ne moreš delati do petih - Adijo, če nimaš komu zaupati otroka - Adijo … in tako naprej.

Na drugi strani pa se država tako “vneto in odgovorno” zaveda in loteva problematike v zvezi z nizko rodnostjo in socialo, ter stanovanjsko problematiko mladih družin. Loteva se my ass! Pa kdo normalen si še želi tako vzgajati otroka? Hvala Bogu pa nisem normalen in mi otroci poplačajo vse brige in skrbi, ki so povezane z današnjim načinom življenja. A kako bo čez 20 let?

A, draga država?