FOT`R

Prva razlika med današnjimi prvošolci in nami, nekdanjimi je v tem, da gredo danes mulci v šolo že pri šestih letih in imajo prve počitnice že leto prej, kot smo jih imeli mi. Ja, saj smo imeli malo šolo, a tu primerjave z današnjim sistemom ni.

In preden smo šli v prvi razred smo imeli še en lep kos poletja v katerem smo se brezskrbno igrali nemce in partizane in meni najljubše očke in mamice, … Danes pa otrok po končanem prvem razredu dobi še cel kup nekih printov s katerimi naj bi se čez poletje zabaval ob računanju, pisanju in ostalim koristnim dejavnostim. Saj načeloma glede tega nimam veliko proti in je res, da jih čaka še veliko bolj rigorozna konkurenca kot je čakala nas, a vendarle. Zakaj otroku ne pustiti njegovega prostega časa za igro, zabavo in razne bedarije?

Po novem želi vlada otrokom vsiliti še drugi tuji jezik, saj naj obstoječe stanje ne bi bilo dovolj v prihajajočih časih. Basanje. Že tako je vse preveč “ambicioznih” staršev, ki svoje otroke vpisujejo v vse možne obšolske aktivnosti. Otrok gre iz šole direktno na nek trening in zatem še celo na uro tujega jezika, a že naslednji dan ga čaka po treningu še glasbeni inštrument, ki si ga je mamica tako želela igrati a ji žal to ni nikoli uspelo. No, pa bo zdaj drago dete pokrilo vse nedosežene ambicije svojih staršev. Katastrofa okoli nas!

Pustite otrokom otroštvo in ne bodite sebični!

Konec Eura 2008. Letos sem res dobil dozo fuzbala, in kar je najbolj zanimivo, ni Draga najdražja pri tem nič kaj preveč piskala. (več si preberite v junijskem prispevku)

Ja, obljubil sem “si”, da ji bom ob koncu prvenstva predal daljinca in se počasi umaknil s prve pozicije na kavču. No, poudarek je na počasi. Včeraj sem že naredil prvi korak in ji ga z dobrimi nameni predal v roke a kaj, ko je gledala največjo bedarijo možno, ki je bila takrat na sporedu. Seveda sem z avtoritativnim glasom “predlagal”, da naj prešalta na kaj bolj pametnega. To je tudi storila, vstala s kavča in se spravila likat.

Pa to je celo več, kot sem pričakoval!!! To good to be true.

BTW, kaj je moški brez daljinca?

Že cel teden traja Euro 2008, pa je draga začuda neverjetno tolerantna. Med tekmami me pusti pri miru, ko gre mimo televizorja to stori bliskovito hitro, piva mi sicer ne prinese, a to bi bilo že preveč sumljivo. Če bom rekel, da sem se spraševal v katerem grmu tiči zajec, se bom gladko zlagal, saj o tem nisem imel časa razmišljati. A zdaj, ko je današnjih tekem konec, se mi porajajo vprašanja:

Ali se špara, da mi bo pozneje naprej metala? Mah, verjetno ne, ker ne bi zdržala celega tedna.

Ali ima ljubimca? Dvomim. Pa ne zato, ker bi bil jaz neka Orto cvetka, ampak enostavno je treba otrokom dati jest in jih preobleči v pižame in kolikor se spomnim, te dni tega nisem počel. Ja malo me je sram, ker sem sicer zelo skrben oče.

Ali mogoče čaka razprodaje? To itak, samo to ni to.

Mogoče pa le rada vidi, da sem doma? In ima idealno priložnost da me “učauri” kot rečejo braća Srbi. Čaura je namreč tulec od naboja in ko te enkrat “zapakira” v tulec, je edina varianta za rešitev, da letiš kot metek. Ma vam povem, da je tu nekaj…     V tistem času, ko sva začela skupno življenje, sem slišal tisti rek: Ženska se poroči z upanjem, da se bo moški spremenil, pa se ne. Moški se poroči z upanjem, da se ženska ne bo spremenila, pa se. Tu so že neke vzporednice. Ženske, v parnerskem odnosu seveda, imajo vedno nekaj za bregom. In stavit grem, da ta Euro 2008 milina in tišina ni tako nedolžna, kot kaže na prvi pogled. Če se mi bo jutri pridružila pri ogledu tekem, se bova morala resno pogovoriti. Po koncu tekem, seveda.

Kaj zdaj narediti? Ali naj čakam katero nezanimivo tekmo in jo takrat povabim ven na večerjo in sprehod? Kot prvo, nezanimivih tekem je vsak dan manj, otroci so pa tudi premajhni, da bi ostali kar sami doma. Morda bo bolje, da pred tekmo kaj na hitro skuham, kajti glede tega sem kar car, in na hitro pojemo, preden dr. Verdenik napove možne taktike obeh selektorjev. Samo potem sem se že sam začel tlačiti v tisto slovito čauro…

Ne, ostal bom “moški”. ( hehe, ne morem, da ne bi pomislil na Damjana Murka ) Na celo situacijo bom gledal pozitivno, užival bom ob tekmah, dokler še lahko, in na koncu bo, kar bo. Saj veste tisto, če greš zvečer s kolegi na eno pivo, z obljubo najdražji, da se vrneš najkasneje do pol desetih, ni nobenega smisla hoditi domov ob polnoči, ker bo takrat tečna ravno toliko, kot če se vrneš domov ob petih zjutraj. Torej, uživati dokler traja, če bo pa tečna, naj kar bo, samo naj ostane do konca finala taka kot je

In draga moja, najdražja! Res mi pomeniš več kot nogomet, a kdo ve kdaj bo spet Euro 2008

In ja dragi bralci, Pozitivno …ni druge!