FOT`R

Torej, kaj in kako se igrati z otrokom, ko je vreme slabo ali pa sedaj, ko bo kmalu tema že pred peto popoldan in temperature nizke? Namreč ugotavljam, da se vsako leto, ko temperature padejo in se vreme pogrša, umaknemo v svoj brlog in dejansko na dvorišče ne hodimo nič več. No, skoraj nič več. Pridemo iz šole, službe, vrtca, … in sploh ne razmišljamo, da bi šli ven na dež zmrzovat. Če pa človek že gre ven pa je to pogosto shopping center ali pa obisk družine ali družinskih prijateljev. In situacija je pogosta pri veliko družinah.

Enkrat smo si v knjižnici celo sposodili eno knjigo, ki je govorila prav o tem, a se mi zdi da sta bili v celi knjigi dobri le dve ideji. No ja, kakor za koga.

Torej, na voljo so seveda otrokom najbolj popularne video igrice in risanke. A ker nočemo, da bi temu bilo tako jih moramo “zaposliti” tudi drugače.

Ena od zanimivih variant je izrezovanje tetic in stricev iz debelih brezplačnih katalogov, kjer nam poskušajo prodati oblačila in ostalo. Potem pa z izrezanimi oblačili in obrazi in “drugimi deli telesa” sestavljaš karikature ali pa preoblačiš modele. Zadeva zna biti zares smešna in zanimiva.    

Potem lahko z otrokom kuhate ali pečete. En kup veselja bo ob gnetenju testa za kruhek, … Sicer bo potem tudi cel kup veselja ob čiščenju, ko se otroci kar naenkrat umaknejo v “svoje okolje” a kaj potem.

Ugotavljam pa, da je otrokom skoraj nepomembno, katero igro se igrajo. Najbolj pomembno jim je, da nekaj počnejo z nami starši oziroma, da se mi ukvarjamo z njimi. Pod črto bi temu rekel POZORNOST. Namreč otroku moraš dati neko “zaposlitev” ali nalogo ob kateri se bo počutil koristnega in vedel, da ti lahko pomaga. Npr. ko vsako sezono zamenjam gume na avtomobilu, dam otrokoma po eno krpico, da “čistita” platišče ali pa ključ, da do konca zategneta vijake. In takrat sta najbolj srrečna in vesela. Tudi umazana ja

No najbolj srečna sta takrat ko skačeta po luži in tekmujeta, kateri bo drugega bolj pošprical. Torej čiste igre ni in tudi ven je treba. A, ko to ni možno, menjajte gume v dnevni sobi

Vreme je solidno, gneče še ni čutiti (saj ura še devet zjutraj ni pa v Črni Gori sem), načeloma je že vse pripravljeno. Kaj sledi?

Sledi verjetno prometni kolaps in nepozaben žur. Pričakovanja so velika in karte se še dobi, klub temu, da so “razprodane”. Po cestah se vozijo avtomobili najvišjega cenovnega razreda, ki so iz prodajnih salonov prišli full opremljeni a to ni bilo dovolj in je človeška domišljija poskrbela, da lahko vidimo tudi taka vozila, za katera nismo vedeli, da obstajajo. Namreč, na koncert je prišlo veliko ruskih “domačinov”. After partiji bodo v klubih ruskih milijarderjev, obljubljajo se orto žuri.

Bomo videli danes zvečer.

Če pa zdaj štartate z avti iz SLO pa imate še priliko ujeti nocojšnji koncert! Navali narode!!!

Ob sprehodu po Tivoliju (midvazdrago, oba mulca in pes) nam je ob petih popoldan na misel prišlo, da bi se pa še malo sprehodili po ljubljanskem živalskem vrtu in še tisti dve urici, preden se stemni, porabili v naravi.

Na parkirišču nič kaj preveč gneče, sprehodimo se do vhoda in zabuljimo v stojalo s cenikom. Kar dvakrat sem moral preračunati, da sem verjel, da je to sploh res. Obisk ene družinice s psom bi nas stal 20€. Pazi, to je bivših skoraj 5.000 sitov, kar v bistvu sploh ni pomembno. 20€ brez sladoleda, preste ali pa Bognedaj kave in gostega soka s smetano!!! Mulci po 3,5€, midva z drago po 6€ in nenazadnje tudi pes 1€. Katastrofa dragi ljubljanski ZOO. Katastrofa. Seveda smo se obrnili in nadaljevali brezplačni sprehod po Tivoliju.

Saj vem, da levi in sloni pojejo veliko, ter da hrana ni zastonj a pazi, denar se da pobirati tudi drugače. In konec koncev smo izbrali tudi sposobnega in podjetnega župana, ki bi lahko kaj storil, da bi si lahko vsi privoščili obiske v ZOO in to ne le enkrat letno. Oziroma vsaj tisti, ki pod palcem nimamo veliko denarja.

Poziv ljubljanskemu županu, g. Zoranu Jankoviću, da naredite kaj tudi za to, da bomo starši lahko svoje otroke večkrat peljali v naravo gledat živali in uživat v zraku. Za sprejemljivo ceno. (In ne se otepati z izgovori o pristojnostih in odgovornostih. To naredite zdaj, da ne bomo čakali prihodnjih volitev in predvolilnih obljub )

Prva razlika med današnjimi prvošolci in nami, nekdanjimi je v tem, da gredo danes mulci v šolo že pri šestih letih in imajo prve počitnice že leto prej, kot smo jih imeli mi. Ja, saj smo imeli malo šolo, a tu primerjave z današnjim sistemom ni.

In preden smo šli v prvi razred smo imeli še en lep kos poletja v katerem smo se brezskrbno igrali nemce in partizane in meni najljubše očke in mamice, … Danes pa otrok po končanem prvem razredu dobi še cel kup nekih printov s katerimi naj bi se čez poletje zabaval ob računanju, pisanju in ostalim koristnim dejavnostim. Saj načeloma glede tega nimam veliko proti in je res, da jih čaka še veliko bolj rigorozna konkurenca kot je čakala nas, a vendarle. Zakaj otroku ne pustiti njegovega prostega časa za igro, zabavo in razne bedarije?

Po novem želi vlada otrokom vsiliti še drugi tuji jezik, saj naj obstoječe stanje ne bi bilo dovolj v prihajajočih časih. Basanje. Že tako je vse preveč “ambicioznih” staršev, ki svoje otroke vpisujejo v vse možne obšolske aktivnosti. Otrok gre iz šole direktno na nek trening in zatem še celo na uro tujega jezika, a že naslednji dan ga čaka po treningu še glasbeni inštrument, ki si ga je mamica tako želela igrati a ji žal to ni nikoli uspelo. No, pa bo zdaj drago dete pokrilo vse nedosežene ambicije svojih staršev. Katastrofa okoli nas!

Pustite otrokom otroštvo in ne bodite sebični!

Nor sem na dobre avtomobile. Priznam. Nimam veliko denarja, da bi si lahko privoščil, kar si res želim, a so določeni avtomobili, ki so mi vendarle zelo všeč in tudi finančno bi se jih dalo spravit skoz. A več ali manj so to lepi coupeji (kot npr. Mercedes CLK ali pa Peugeot 406 coupe pa še kateri bi se našel), za katere Drago najdražjo že dalj časa prepričujem (že blizu uspehu), da se pa ja da zadaj peljati dva otroka, dokler sta še majhna. Saj vozičkov itak ne rabimo več, žogo in rolerje pa bomo že stlačili v prtljažnik.

  Pravi family car!

Hmmmm

 No way!

A kaj ko sem se zagrel za psa in ob tem popolnoma pozabil, da pa coupe tega enostavno ne more požret.

Ampak itak bo pes večino časa doma, na dvorišču in ga na morje pač ne bomo jemali s seboj, če bova pa šla k veterinarju, bova šla pa itak sama in bo pa pač sedel spredaj ob meni.

Ja, tako bo. Vse se da. Coupe bo

Hmmm, cabrio???

Konec Eura 2008. Letos sem res dobil dozo fuzbala, in kar je najbolj zanimivo, ni Draga najdražja pri tem nič kaj preveč piskala. (več si preberite v junijskem prispevku)

Ja, obljubil sem “si”, da ji bom ob koncu prvenstva predal daljinca in se počasi umaknil s prve pozicije na kavču. No, poudarek je na počasi. Včeraj sem že naredil prvi korak in ji ga z dobrimi nameni predal v roke a kaj, ko je gledala največjo bedarijo možno, ki je bila takrat na sporedu. Seveda sem z avtoritativnim glasom “predlagal”, da naj prešalta na kaj bolj pametnega. To je tudi storila, vstala s kavča in se spravila likat.

Pa to je celo več, kot sem pričakoval!!! To good to be true.

BTW, kaj je moški brez daljinca?